Ponedeljek 8.7.2019: Prišel je dan D. Dan, ko smo se slovenski tržiški plezalci podali na enotedenske počitnice v Francijo, natančneje v tržiško pobrateno mesto Sainte Marie aux Mines. Naše popotovanje se je začelo ob 7 uri zjutraj, ko smo se plezalci zbrali pred dvorano Tržiških olimpijcev. Spoznali smo se z našim vodičem Andražem in voznikom Jožetom. Krenili smo na pot. Ustavili smo se na karavanškem platoju in s seboj v Francijo vzeli tudi Blejske kremšnite. Naša pot se je nadaljevala skozi Avstrijo in Nemčijo. Po dolgih 9 urah vožnje in 821 prevoženih kilometrih smo končno prispeli v Sainte Marie aux Mines. Francoski prijatelji so nas lepo sprejeli. Sicer se naša želja po francoskem odojku ni uresničila, smo bili pa vseeno veseli vsakega objema naših novih prijateljev. Nekateri smo se med seboj že poznali, nekateri pa smo si roke podali prvič. Začeli smo z dobrodošlico in nekaj osnovnimi navodili, nato pa se vselili v sobe in pojedli slastne kremšnite. Vsi utrujeni smo popadali v postelje in zaspali.
Torek 9.7.2019: Noč je bila kratka ampak sladka. Vsi še rahlo zalimani smo vstali iz postelje in se nekako primajali do jedilnice, ker je bil čas zajtrka. Kaj kmalu pa smo odrinili na pot. S kombijem smo odšli v 30 minut oddaljen kraj, kjer smo imeli predstavitev gorske reševalne službe. Izvedeli smo, da reševalci spijo v službi in da so to kot nekakšni policaji, ki lahko pišejo kazni. Imajo sodobne pripomočke za iskanje pogrešanih oseb in nujne vsakdanje treninge. Po predstavitvi smo se odpeljali v Gueberschwihr, kjer smo si malo raztegnili prste. Plezali smo do 17 ih, kmalu za tem pa smo imeli v Sainte Marie aux Mines sprejem na občini. Župan in ostalo vodstvo nas je lepo sprejelo in nas pogostilo. V spomin je vsak izmed nas dobil knjigo pobratenja. Proti večeru pa smo slovenska dekleta prišla na idejo, da fantom skrijemo pivo, katerega so prinesli s seboj. Skrivanje je uspelo, vendar so nas kasneje izdali mlajši francoski plezalci. Vsi, nekateri veseli, nekateri malo manj smo popadali v naše ne tako mehke postelje in zaspali.
Sreda 10.7.2019: Takoj po zajtrku smo odšli v mladinski center, kjer nas je sprejela prijazna gospodična, ki nam je predstavila mladinski dom. Razdelili smo se v dve skupini in vsaka skupina je imela dve delavnici. V prvi smo se na sploh učili nevarnosti, katere nas lahko doletijo v vsakdanjem življenju npr. vožnja s kolesom skozi predor, hoja po strehi hise,… Druga delavnica pa je bila bolj namenjena izobraževanju o situacijah v gorah. Po končani predstavitvi smo odšli v hostel, kjer smo imeli veliko kosilo in manjšo žurko. Nekateri so odšli plezati, ostali pa smo ostali v hostlu in se med seboj bolj spoznali. Spoznavanje je bilo zelo zabavno, vsebovalo je veliko vode in špricanja, vožnje s avtomobilčkom po travnatem bregu, vožnja s samokolnico skozi hostel in skakanje po trampolinu. Ta dan pa smo bili slovenci tudi zadolženi, da skuhamo večerjo. Skuhali smo šmorn in čežano. Med kuhanjem smo se malo skregali, malo smo improvizirali, malo poskušali,… Ampak nam je uspelo. Pa še dobro je bilo. Po obilni večerji pa smo pozno zvečer odšli v jamo na ferato. Dobili smo pasove, čelado, škornje, neoprensko obleko in lučko. Odšli smo z manjšim vodičem. Hodili smo po ozkih rovih, v neudobnih oblekah, v nedelujočih lučkah in z neprimerno obutvijo. Vmes smo se nekateri malo izgubili ampak smo našli pot nazaj. Bila je ena taka malo drugačna izkušnja. Vsi umazani smo prišli v hostel, kjer se je nadeljevala prej ustavljena žurka.
Četrtek 11.7.2019: Pojedli smo naše zajtrke in odšli v Tanet plezati. Polurna pot nas je vodila v gozd, kjer smo imeli dobre pol ure hoje do plezališča. Dobro smo se vkrcali in naredili nekaj izvrstnih fotk z našim šoferjem Jožetom, že nas je ujel dež… Ampak mi nismo iz cukra. Nadaljevali smo z plezanjem, kot da nič ni. Ulilo se je, kmalu pa se je pokazal tudi sonček. Nekaj časa smo še plezali, nato pa smo odšli na ogled gasilcev v Sainte Marie aux Mines. Izvedeli smo, da imajo gasilci pooblastilo tudi za reševanje ljudi (prva pomoč) in da imajo moderne gasilske avtomobile, tudi za prevoz ponesrečencev. Najbolj fascinantna pa nam je bila čelada za ogenj, ki je bila podobna Starwarsovi. Sledila je pica v centru mesta, v hostlu pa boj v ročnem nogometu.
Petek 12.7.2019: Budilka je zvonila prezgodaj. Prišel je dan za obisk Strasbourga. Najprej smo si ogledali evropski parlament in že takoj na začetku pri čekiranju srečali gorenca, kateri pa nas ni pospremil skozi parlament. Stavba evropskih politikov je velika in vsebuje restavracije, frizerja, trgovine in en velik prostor za vse pomembne pogovore o naravi, gospodarstvu itd. Za trenutek si je vsak izmed nas zaželel biti politik. Pot nas je vodila v sam center Strasbourga, kjer smo se ločili od francozov. Nordin nam je razkazal mesto in nas peljal v restavracijo poskusiti tradicionalne jedi Spaetzle in Flams. Po kosilu smo odšli v plezalni center v Strasbourgu, kjer so nam večino energije popili bolderji. Naplezani smo se po dobri uri in pol odpravili na fensi večerjo. Večerja je bila zares dobra. Med pogovorom smo s francozi raziskovali razlike in podobnosti našega in njihovega jezika ter se učili nove besede in stavke. Po večerji in druženju smo si šli na Notredamsko cerkev ogledati 20 minut dolgi lightshow. Sledila je utrujena vožnja domov in spanje.
Sobota 13.7.2019: Skok iz postelje in kaj kmalu smo odrinili v Gueberschwihr plezati. Nekaj uric je hitro minilo, saj smo imeli se dolgove iz torka (kar se smeri tiče) in kaj kmalu je bil čas za odhod na občino. Tu je prišlo do manjše pomote pri dogovarjanju. Slovenski plezalci smo hitro odhiteli do občine, kjer smo vsi premočeni prišli na sprejem tržiške in nemške delegacije. Sprejem je bil velik in uraden, katerega smo slovenski plezalci malo popestrili s plesom. Sledila je uradna večerja in zabava. Zabava z ognjemetom je trajala dolgo v noč, z samo dvema paroma na plesišču.
Nedelja 14.7.2019: Odpeljali smo se do plezalnega centra in trampolin parka v Sainte Marie aux Mines. Malo smo poplezali, malo poskakali in se pri tem učili nove trike na trampolinu. Vsi prešvicani smo kmalu zapustili center in se odpeljali na uraden podpis listine o pobratenju slovenskega, francoskega in nemškega mesta. Po eno urnem predavanju in govoru vseh treh županov, kateri so potekali več ali manj v francoskem jeziku so končno podpisali pogodbo. Vsi rahlo naveličani uradnih zadev na občini smo odšli v hostel, kjer smo imeli poslovilno zabavo. Zabava je trajala nekje do naslednjega dne, vendar smo v tem času strnili vse naše skupne trenutke na kup in določili končni boj v ročnem nogometu.
Ponedeljek 15.7.2019: Slovo je vedno težko. Spakirali smo svoje kovčke, pobrali stvari in se nekako spravili v kombi. S težkim srcem smo se med seboj poslovili, naredili nekaj slikic in podelili nekaj objemčkov. Na naše presenečenje pa so nas prišli obiskat tudi prijatelji iz Francije, kateri so bili 2 leti nazaj pri nas v Sloveniji na taboru. Presenečenja nismo mogli skriti. Bil je čas odhoda. Zadnji objemčki in mahanje v slovo. Sledila je 9 urna vožnja domov. Večino časa smo spali, nekaj malega pa pogovarjali. Presenetljivo hitro smo prišli domov, kjer smo se morali tudi mi raziti. Poslovili smo se od našega legendarnega juretovega šoferja Joža, nezamenljivega čuvaja Andraža in odšli vsak svojo pot domov.
Nekaj utrinkov:
